2021.06.01

V raziskovalni nalogi je dijak ugotavljal, kolikšna je stopnja zadovoljstva 40 učiteljev neke osnovne šole. Zanimalo ga je, kakšno je povprečno zadovoljstvo, pa tudi, kolikšna so odstopanja v stopnji zadovoljstva učiteljev od povprečnega zadovoljstva. Kateri statistični podatki so v primeru že navedeni in katere dijak želi ugotoviti?

• Vzorec, aritmetična sredina, standardni odklon.

• Vzorec, korelacija, aritmetična sredina.

• Ocenjevalna lestvica, vzorec, standardni odklon.

• Ocenjevalna lestvica, aritmetična sredina, standardni odklon.

Pomembna razlika med psihoanalizo in behaviorizmom je, da

• behaviorizem proučuje mišljenje z eksperimentom, psihoanaliza pa s kliničnim opazovanjem.

• behaviorizem poudarja vplive okolja na razvoj posameznika, psihoanaliza pa zavestno voljo.

• behaviorizem proučuje dražljaje in odzive nanje, psihoanaliza pa dinamiko duševnosti.

• behaviorizem pretirano poudarja pomen učenja, psihoanaliza pa genske vplive.

Kaj doživlja športnik, ki se je dolgo časa pospešeno pripravljal na pomembno tekmovanje, a le nekaj dni pred nastopom hudo zboli?

• Motivacijski konflikt.

• Frustracijo.

• Stresor.

• Naučeno nemoč.

Na pevski vaji gledamo člane pevskega zbora, ki stojijo na odru, in jih zaznavamo kot skupino in ne kot posameznike zaradi

• načela podobnosti.

• načela bližine.

• načela zaprtosti.

• načela simetričnosti.

V stresnem položaju človek doživlja različne faze stresa. Za kateri del splošnega prilagoditvenega sindroma je značilno, da organizem dalj časa deluje s povečanimi zmogljivostmi: človek veliko dela, malo spi, manj jé, zelo hitro se odziva ipd.?

• Šok.

• Protišok.

• Odpor.

• Izčrpanost.

Nadaljujte niz besed: jagoda mesto vlak ___ ___. Z omenjeno nalogo lahko po Thurstonu merimo:

• sklepanje.

• tekočo rabo besed.

• besedno razumevanje.

• spomin.

Proces odkrivanja novih odnosov med informacijami je

• učenje.

• mišljenje.

• ustvarjalnost.

• inteligentnost.

Dve izmed Eysenckovih dimenzij osebnosti sta

• ekstravertnost; psihoticizem.

• nevroticizem – nenevroticizem; čustvena labilnost – čustvena stabilnost

• psihopatizem – nepsihopatizem; nevroticizem – nenevroticizem.

• nevroticizem – nenevroticizem; psihoticizem – nepsihoticizem.

Samopodobo opredelimo kot

• celoto predstav, stališč in sodb o samem sebi.

• samozavedanje duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti.

• značilnosti, po katerih se posamezniki razlikujejo med seboj.

• celoto duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti.

Bojan se je udeležil Ljubljanskega maratona, saj je prepričan, da redna tekaška vadba zelo dobro vpliva na njegovo zdravje. Kateri dve komponenti stališč sta ponazorjeni v tem opisu?

• Vedenjska in dinamična.

• Vedenjska in spoznavna.

• Čustvena in spoznavna.

• Dinamična in emocionalna.