Preverim svoje znanje - 8. razred

Po dunajskem kongresu so se začele revolucije ljudi, ki so želeli drugačne državne ureditve. V katerih državah so potekale ?

• V Rusiji, Ukrajini in Avstriji

• V Franciji, Nemčiji, Italiji.

• V Veliki Britaniji in na Irskem.

• V Italiji, Slovenji in na Hrvaškem.

Kaj so želeli pripadniki združenja Mlada Italija?

• del Lombardije.

• Pripojitev Avstrije.

• Združitev Italije

• Benečijo.

Habsburška monarhija se je po letu revolucij močno preobrazila. Pojav dualizma je poskrbel za novo državo. To je bila:

• Avstro-Ogrska

• Madžarsko država

• avstrijska monarhija

• Nemško-Ogrska

Avstro-Ogrska je imela skupnega vladarja, valuto in ministrstvo. Slovenske dežele so pretežno spadale pod avstrijski del. Kateri del dežel ni spadal pod avstrijski del?

• Kranjska

• Prlekija

• Štajerska

• Prekmurje

Nemci so želeli dve vrsti združitve: malonemško in velikonemško združitev. Prevladal je malonemški načrt združitve, ki je zajemal:

• združitev Prusije in nemških dežel brez Avstrije.

• združitev Avstrije in Nemčije brez Prusije

• združitev slovenskih dežel

• združitev nemških dežel z Avstrijo in brez Prusije

Leta 1848 je v slovenskih deželah potekala revolucija. Kaj smo želeli Slovenci?

• Zeedinjeno Slovenijo z enotnim jezikom in svoje predstavnike v frankfurtskem parlamentu.

• Preurejeno šolstvo

• Državo pod vodstvom Clemensa Meterrnicha

• Zeedinjeno Avstro-Ogrsko brez cesarja Franca Jožefa.

Prebivalstvo na Slovenskem se je v 19. stoletju delilo v naslednje politične struje:

• na klerikalce, liberalce in delavstvo

• na svobodnjake in kmete

• na kmete, meščane in delavce

• na katoliško in liberalno stranko.

Katera stranka je bila v 19. stoletju Slovenska ljudska stranka? Za kaj se je zavzemala (sva odgovora)

• Zavzemala se je za združitev Slovencev, ki naj bo še zmeraj pod avstrijskim "vodstvom".

• Zavzemala se je za delavce.

• Zavzemala se je za samostojno združitev brez Avstrijcev.

• Zavzemala se je za taborska gibanja.

Taborska gibanja so pomenila kaj?

• Združevanja ljudi v knjižnici.

• Druženja ljudi s šotori.

• Združevanja ljudi na prostem in izražanje njihovih družbenih zahtev.

• Izražanje zahtev in revolucionarni shodi.

Kdo ali kaj so bile sufražetke?

• Nove politične stranke.

• Posebne puške za bojevanje v revolucijah.

• Pripravnice v političnih strankah.

• Ženske borke za volilno pravico.